Ena izmed značilnosti živih bitij je proces dihanja. Organ v katerem pri nas poteka dihanje so pljuča. Tam se vrši izmenjava plinov, kisik vstopa v naš krvni sistem, ogljikov dioksid izstopa iz njega. Ob vdihu se pljuča razširijo in napolnijo z zrakom, ob izdihu se stisnejo skupaj in zrak izstopi iz njih. Ljudje imamo različno dolge cikle dihanja. Nekateri dihajo hitro in plitvo, drugi počasi, globoko in umirjeno.
Kaj nam sporoča naše dihanje si bomo pogledali v povezavi z opravljanjem vsakodnevnih opravil. Pravilno dihanje je sestavljeno iz treh faz – vdih, izdih in pavza med izdihom in ponovnim vdihom.
Vdih predstavlja našo pripravo na delo. Bolj kot smo vajeni temeljite priprave na svoje delo, daljši je lahko naš vdih, pljuča se bolj napolnijo z zrakom. Če je naša priprava bolj površna ali je ni, bo naš vdih kratek in plitev.
Naslednja faza je izdih. Ta del predstavlja opravljanje, oziroma izvajanje dela. Kadar večino nalog v svojem življenju opravimo do konca (jih ne puščamo nerešenih ali nedokončanih), bo tudi naš izdih dolg, poln, dokončen. Ob tovrstnem delovanju tudi ne doživljamo nobene stiske ob povsem izpraznjenih pljučih. Če pa svojih pljuč ne moremo izprazniti do konca, ker v telesu občutimo tesnobo ali pa se pojavi občutek, da nam bo zmanjkalo zraka in čutimo nujno potrebo po novem vdihu (čeprav imamo še vedno zrak v pljučih), takrat navadno tudi vsakodnevnih opravil v svojem življenju ne opravimo povsem do konca. Če že ne odlašamo z večjimi in pomembnejšimi nalogami, pogosto ostajajo odprte drobne malenkosti pri različnih projektih ali opravilih.
Zadnja faza dihanja je pavza med izdihom in ponovnim vdihom. Ta del predstavlja zaslužen počitek po dobro opravljenem delu. V njej si odpočijemo in naberemo moči za nov vdih. Osebe, ki jo imajo prisotno dihajo bolj počasi, z manj vdihi in izdihi na minuto. Zato ta faza sovpada s sproščenostjo telesa, oziroma manjšo mišično napetostjo. V današnjem svetu in hitrem tempu življenja lahko ravno preko pomanjkanja pavze v svojem dihalnem ritmu prepoznavamo pretirano napetost v telesu, kljub temu, da je fizično še niti ne občutimo.
Kako si lahko pomagamo? Bodimo pozorni na svoje dihanje v vsakodnevnih situacijah. Opazimo kakšno je. Poskusimo ga povezovati s sitacijami v katerih se nahajamo. Če smo v stresu je običajno, da dihamo hitro in plitvo. Težava pa nastane, če je stresnih situacij v našem življenju preveč in se tekom dneva niti ne zmoremo več umiriti, oddahniti in globoko zadihati. Takrat iščimo načine, kako bi se lahko sprostili. Vzemimo si več časa za počitek, pojdimo v naravo ali se obkrožimo z ljudmi ob katerih nam je prijetno. Zelo učinkovita pomoč pri spreminjanju naših dihalnih navad pa je tudi izvajanje somatskih vaj in dihalnih protokolov.